Dodatne informacije
O mokriščih
Mokrišče je del narave, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča razširjenost rastlin in živali, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro okolje.
Wetlands International o mokriščih pravijo: Mokrišča so območja, na katerih voda prekriva zemljo (prst) ali pa je voda prisotna v zgornji plasti zemlje ali na površju zemlje. Voda je lahko prisotna tudi v koreninskem predelu rastlin. Prisotna je lahko vse leto ali pa le ob določenih periodah.
Ramsarska konvencija podaja za mokrišče naslednjo razlago: Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov.
Vrste mokrišč
Mokrišča se razlikujejo po rastlinstvu, živalstvu in funkciji. Razvrstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimenovanja. Poznamo različne tipe mokrišč, med njimi:
- močvirja - (visoko šašje, trstičevje, jelševje, močvirja ob vodotokih in stoječih vodah): Drava od Maribora do Središča ob Dravi, poplavna ravnica Mure, Ljubljansko barje, Krakovski gozd, mokrišča ob Spodnji Savi z dobravo in Jovsi, kraško porečje Ljubljanice, Čezsoški prodi in Vrbulje
- poplavna območja rek - Šturmovci ob Dravi
- rečne mrtvice - raven svet neposredno ob strugi reke (npr. mrtvica in rečni otok) - mrtvice na Muri in Dravi, Lahinja (Nerajski Lugi)
- izlivi rek - območja, kjer se reke izlivajo v morje in se sladka voda meša s slano (npr: rečne delte, blatna obala ob oseki in slano močvirje)
- kraška polja - Cerkniško jezero
- nizka barja - Bloke, Zelenci
- visoka barja - pokljuška in pohorska barja (Lovrenško barje), barja na Jelovici
- poplavni gozdovi - poplavni gozd in mrtvice od reki Muri
- mokrotni travniki
- plitva jezera - območja s stalno ali nestalno vodo z nizkim pretokom (npr. ribnik, slano jezero in kratersko jezero)
- mlake
- ribniki - Podvinci
- kali (na Krasu in v Beli krajini)
- z vodo zalite gramoznice
- peskokopi
- glinokopi
- območja obalnega pasu - območja med kopnim in odprtim morjem, na katerih ni vpliva rek (npr. obalni pas, mangrove in koralni grebeni)
- soline - Sečoveljske soline, Strunjanske soline, Škocjanski zatok
- brakična in t.i. polslana mokrišča
Mokrišča so lahko naravnega ali antropogenega nastanka.
Funkcije mokrišč
- Naravni vodni zbiralnik: Poleg tega, da napajajo podtalnico, mokrišča napajajo tudi vodonosnike, reke in jezera, velja pa tudi obratno - mokrišča se napajajo iz rek in jezer.
- Preprečevanje poplav: Večina poplav v urbanih predelih je posledica uničevanja mokrišč, ki so jih nadomestile neprepustne asfaltne površine (npr. ceste in parkirne površine). Mokrišča so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode in jih počasi oddajajo, s čimer preprečijo velika nihanja nivoja vode.
- Blagodejni vpliv na okoliško mikroklimo: Mokrišča z izhlapevanjem vode s površin blažijo sušo in poleti hladijo okolico.
- Čiščenje vode: Bogata vegetacija mokrišč omogoča odlaganje strupenih snovi in prekomerne količine hranil, ki jih človek sprošča v okolje. Delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar z omejenimi zmogljivostmi.
- Vir dobrin: Ob preudarni rabi so mokrišča, vir dobrin(vir rib, lesa, krme, kmetijskih pridelkov).
- Estetska funkcija: Poleg raznolikosti življenja so mokrišča idealna mesta za opazovanje narave in sprostitev.
- Izobraževalna funkcija: Mokrišča so idealen prostor za raziskave in izobraževanje, ozaveščanje o pomenu ohranjanja narave in širšega okolja.
-
Življenjsko okolje redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst: Zaradi hidrološke dinamike in značilnosti okolja so številna mokrišča zibelka biodiverzitete.
Rastlinstvo in živalstvo
Mokrišča ponujajo rastlinam najrazličnejša posebna rastišča. Mnoge vodne ali močvirske rastline imajo gobasta stebla in liste, ki prenašajo zračni kisik v korenine in jim omogočajo dihanje. Pri nekaterih zgradba listov omogoča plavanje na vodi. Med rastlinami na obrobju potokov in jezer nekatere držijo pokonci olesenela stebla, zato jih ne moti kratkotrajno nihanje vodne gladine.
V vodnatih mokriščih živi veliko rib, dvoživk in nevretenčarjev, ki so hrana za druge živali, zlasti za vodne ptice. V mokriščih živijo plazilci, med njimi močvirska sklednica – edina slovenska avtohtona sladkovodna vrsta želve, drugod pa tudi krokodili, aligatorji in kače. Tudi med sesalci se jih je veliko prilagodilo mokriščem, zlasti med glodavci: na primer bobri, pižmovke in kapibare. Med večjimi rastlinojedci pa lahko najdemo povodnega konja in vodnega bivola.
