O pilotnih območjih
Pregled izvedenih aktivnosti
ANALIZE IN POPISI
V sklopu projekta smo določili parametre za analizo vode v Zelencih (izvedel Nacionalni inštitut za biologijo), kasneje je bila opravljena tudi kemijska analiza vzorca snega.
Analize vode:
• Junij 2011: opredelitev parametrov za analizo vode z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj
• Oktober 2011: začetek dogovarjanja z IZVRS za izvedbo hidroloških študij na Zelencih in izvedbo analize vode
• Februar 2012: Pridobitev ponudbe za izvedbo kemijske analize vode in snega
• Marec 2012: vzorčenje snega in vode za kemijske analize
• Maj 2012: pridobitev rezultatov
NARAVOVARSTVENA IZHODIŠČA ZA NAČRT UPRAVLJANJA IN NAČRT UPRAVLJANJA
Naravovarstvena izhodišča za načrt upravljanja Zelenci so strokovna podlaga za ukrepe upravljanja, ki so zbrani v Načrtu upravljanja. Vključujejo fizične opise, opise naravovarstvenih vsebin, varovanih v okviru zavarovanega območja ter dejavnosti, ki se izvajajo na Zelencih.
Načrt upravljanja Zelencev je prvenstveno pripravljen z namenom upravljanja Zelencev kot območja Natura 2000, obenem pa obravnava tudi ostale vsebine zavarovanega območja – naravnega rezervata, ekološko pomembnega območja ter naravnih vrednot.
Načrt upravljanja je temeljni dokument razvoja in upravljanja območja v prihodnosti, do leta 2030. Ob upoštevanju vizije in strateških ciljev so konkretneje določeni operativni cilji in ukrepi, slednji kot najbolj konkretizirane aktivnosti za dosego želenih ciljev.
Ob pripravi so bili upoštevani vidiki lastnikov in domačinov, lokalne skupnosti ter strokovna in pravna izhodišča. Osnutek Načrta je bil javno predstavljen ter objavljen z namenom pridobitve predlogov in pripomb. Vsebina Načrta upošteva izhodišča in usmeritve iz serije delavnic, ki so bile organizirane z namenom vključitve lastnikov in javnosti.
Načrt je pripravljen do ustreznega nivoja natančnosti. Posebna pozornost je namenjena ohranjanju hidroloških pogojev (izgradnja prodnih zadrževalnikov), kvalitete vode (analize vode in analiza možnih virov evtrofikacije), usmerjanju in informiranju obiskovalcev (obnova in nadgradnja poti in informacijskih tabel, priprava informacijsko-izobraževalnih gradiv, celostna ureditev vstopov v naravni rezervat) in preprečevanju oziroma usmerjanju zaraščanja (odstranjevanje zarasti). V vplivnem območju načrt posveča pozornost potencialnim virom onesnaženja in posegom v prispevnem območju hudournikov, ki ogrožajo Zelence z zasipavanjem s prodom in apnenim muljem. Lastnike kmetijskih zemljišč na zavarovanem in vplivnem območju se spodbuja k vključevanju v ustrezne kmetijske ukrepe.
Ob izvajanju v načrtu predvidenih ukrepov bodo le-ti ustrezno načrtovani in usklajevani na izvedbenem nivoju. Zanje bodo pridobljena vsa zahtevana soglasja. Ob izvajanju strokovnih nalog se bo vključilo sektorske strokovne inštitucije, lokalne organizacije (zavodi, društva itd) ter posameznike.
Načrt upravljanja bo podlaga petletnim delovnim načrtom upravljavca, ki so določeni z Uredbo o NR Zelenci. Načrt je bil predstavljen Občinskemu svetu Občine Kranjska Gora, ki ga je tudi potrdil.
PRODNI ZADRŽEVALNIK
Naravni rezervat Zelenci je del širšega hidrogeografskega prostora. Vanj se stekajo vode iz doline Tamar, južnih pobočij Karavank in severnih pobočij Julijskih Alp. Večina vode priteče v Zelence pod tlemi (podtalna voda), ob močnejših padavinah pa priteka tudi površinsko v obliki številnih večjih ali manjših hudournikov. Največji hudournik je Nadiža, ki priteče iz Tamarja in je tudi najbolj prodonosen. Občasno prinese večje količine proda, mivke in najbolj finega mulja neposredno v izvir Save Dolinke. Tudi s severnih pobočij Vitranca in Ciprnika priteče več hudournikov, ki so občasno močno prodonosni in zasujejo Zelence ali bližnje travnike. Škodo lahko naredijo tudi na cesti in infrastrukturi, ki je vkopana pod njo. Hudourniki s Karavank so manj problematični, a se to lahko hitro spremeni. Moč hudournikov je zelo odvisna od dejavnosti, ki se dogajajo v njihovem zaledju: gospodarjenje z gozdom, gradnje gozdnih cest, drugih objektov (Planica), sečnje na golo itd. Z gradnjo prodnih zadrževalnikov se ta vpliv skuša omiliti. Na Nadiži je prodni zadrževalnik že zgrajen, na ostalih hudournikih še ne, čeprav je njihova izgradnja predvidena že več kot desetletje.
V okviru projekta Wetman smo zgradili prodni zadrževalnik na Čošeljnovem grabnu, ki ima svoj iztok neposredno v Tomfe in jezerce v Zelencih. Ob visokih vodah je zato nemalokrat zasul ta najbolj slikovit del rezervata. Lociran je neposredno pod kolesarsko stezo. Zaradi ureditev pretočnosti pod kolesarsko stezo je bilo obenem treba zgraditi nov most, uvajalno drčo nad njim ter strugo grabna do zadrževalnika. Do zadrževalnika je zgrajena dovozna pot, ki bo služila čiščenju proda. Celoten gradbeni poseg se je tako izvajal na dolžini 110m, zadrževalnik ima kapaciteto 220m3.
Za zadrževalnik smo pridobili vsa upravna dovoljenja (gradbeno dovoljenje in ustrezna soglasja) ter soglasja lastnikov in najemnikov zemljišč. Projekt je pripravil Inštitut za vode RS dela pa izvedlo Vodnogospodarsko podjetje Kranj. V času gradnje smo imeli srečo z vremenom, saj ni bilo močnejših padavin, tako, da so bila dela zaključena brez večjih težav. Takoj po gradnji je manjši naliv že prinesel prvi prod, ki ga je zadrževalnik uspešno ustavil, moral pa bo ustaviti precej večje nalive, saj je projektiran za stoletne vode.
Ob gradnji so se upoštevali vsi pogoji soglasjedajalcev, posebna skrb pa je bila namenjena ustreznosti gradnje v naravnem rezervatu. V ta namen so se uporabljali naravni materiali, z minimalno uporabo betona. Posek drevja je bil izvede le v najnujnejšem obsegu, drevesa, ki podpirajo brežino zadrževalnika so se ohranila. Groba postavitev skal v brežine bo omogočila hitro zarast brežin. Zunanje in zgornje površine zadrževalnika bodo zatravljene spomladi, ko bo za to najbolj primeren čas.
ČIŠČENJE ZARASTI
Zaraščanje je Zelencev je naravni proces. Pred mnogimi leti so bili Zelenci jezero, tudi prve upodobitve na slikah in načrtih jih prikazujejo kot vodno površino. Zaraščanje so domačini desetletja in stoletja ustavljali z redno košnjo in sečnjo. Danes košnje in sečnje v osrednjem delu močvirja ni več, obenem hudourniki občasno vanj naplavijo večje količine proda in mivka. To pospešuje zaraščanje, tudi tistih površin na katerih so prisotne pomembnejše rastlinske in živalske vrste.
Zaraščanja v trenutnih razmerah ne moremo ustaviti, lahko pa ga na izbranih območjih upočasnimo. V okviru projekta Wetman smo na podlagi predhodnih analiz določili območja, kjer je zarast smiselno odstraniti. Tovrstno odstranjevanje zarasti je zahtevna naloga. Razmočenost tal onemogoča strojno izvedbo. Ročna sečnja in košnja ter odstranjevanje pa sta fizično precej naporna. Hkrati je treba počakati na ugodne vremenske razmere (čim bolj sušno obdobje) ter se izogniti času spomladanskega gnezdenja in vzreji zaroda. V jeseni letos nam je tako uspelo izkrčiti skoraj 2 hektara površin. Pred krčenjem smo se pogovorili z lastniki in pridobili njihova soglasja in pogoje. Krčitev zarasti bomo nadaljevali pozimi (če bodo ustrezne razmere) in naslednje leto.
POSTAVITEV TABEL IN KLOPI
V oktobru 2013 smo na projektnem območju Zelenci obnovili sklop tabel za obiskovalce. Izdelali smo šest novih informativnih tabel, ki govorijo o geoloških, hidroloških, krajinskih, ekosistemskih, botaničnih in zooloških zanimivostih in posebnostih območja. Na eni od tabel je tudi podrobneje predstavljen pomen mokrišč in njihovega ohranjanja. Poleg vsebinskih tabel so bile postavljene tudi table, ki označujejo robove naravnega rezervata, ter več usmerjevalnih tabel po krožni pešpoti. Ob jezercih smo postavili tudi nov opozorilni znak o prepovedi hranjenja rib in ptic v jezercih, kar je bilo v preteklih letih opaženo kot pogosta navada s strani obiskovalcev in s tem grožnja vodnemu ekosistemu. Ob kolesarski poti in pešpoti sta bili obnovljeni tudi dve leseni počivalni klopici.
KOMUNIKACIJE, ZLOŽENKE…
Komunikacija o Zelencih, projektu WETMAN in pomenu mokrišč je potekala predvsem skozi medije v obliki člankov za lokalne, državne in mednarodne časopise, v obliki predstavitev in predavanj na različnih dogodkih ter v izvedbi šolskih terenskih dnevov na samih Zelencih.
Tako smo v času trajanja projekta pripravili 20 objav, od teh 9 v lokalnih medijih, 2 v državnih, 1 v mednarodnem ter 8 na spletni strani projekta.
Izvedli smo 5 terenskih dni za osnovne in srednje šole ter 1 dvodnevni raziskovalni tabor (v sodelovanju s TNP in Slovenskim odonatološkim društvom):
V letu 2012 smo izdelali in natisnili zloženko o Zelencih za otroke in starše. Zloženka poleg opisa območja in njegovih posebnosti vsebuje tudi didaktično igro o pomenu mokrišč.
Na Zelencih potekalo tudi snemanje za dokumentarni film o mokriščih, ki nastaja v sklopu projekta.
