O pilotnih območjih
Pregled izvedenih aktivnosti
Zavod RS za varstvo narave kot vodilni partner je v sodelovanju z ostalimi projektnimi partnerji, lokalnimi in državnimi deležniki ter zunanjimi izvajalci na pilotnem območju (PO) Gornji kal novembra 2013 končal s hidrološkimi deli.
Pilotno območje Gornji kal predstavljajo trije kali z okoliškimi njivskimi, travniškimi in ostalimi površinami. Cilji projekta na pilotnem območju Gornji kal so vezani na izboljšanje življenjskih razmer za našo edino domorodno vrsto želve, močvirsko sklednico (Emys orbicularis).
Aktivnosti, ki smo jih izvedli od začetka izvajanja projekta do danes, lahko razvrstimo v štiri skupine:
HIDROLOŠKA DELA
• Na območju vseh treh kalov smo v sodelovanju z ZGS, KE Adlešiči, opravili odkazilo lesa. Odkazan les in ostalo zarast je odstranil zunanji izvajalec.
• Po odstranitvi zarasti je IzVRS izdelal geodetske posnetke vseh treh kalov.
• Na kalu Kršeljivec smo opravili sondiranje tal, s katerim smo odkrili do tedaj neznano sestavo plasti pod površjem.
• Inštitut za vode republike Slovenije, ki je tudi partner pri projektu, je izdelal projekt ureditve vseh treh kalov.
• Na podlagi izdelanega projekta ureditve vseh treh kalov smo pridobili vodno in naravovarstveno soglasje, soglasja lastnikov zemljišč za izvajanje del na območju vseh treh kalov, od Občine Črnomelj in Krajevne skupnosti Vinica pa smo pridobili soglasja za deponiranje naravnih materialov na občinskih parcelah v bližini Kršeljivca.
• V zaključku leta 2012 smo izvedli javni razpis za izbor izvajalca za izvedbo hidroloških del na vseh treh kalih ter z izbranim izvajalcem in podizvajalcem, nominiranim z njegove strani, podpisali pogodbo o izvedbi del.
• Na podlagi projekta za izvedbo hidroloških del smo na kalih izvedli naslednja dela:
- Na Gornjem kalu smo prilagodili obstoječe brežine na način, da so bolj primerne za močvirsko sklednico. Ureditve so zajemale ureditev položnih brežin z zveznim prehodom s kopnega v kal, izvedbo otokov in plitvin ter razgibane obalne linije. Pomemben element za močvirsko sklednico predstavljajo tudi drevesna debla, položena na prehod brežin v vodo na vseh treh kalih. Čim bolj sonaravno skušali urediti infrastrukturo za obiskovalce, v komunikaciji z ribiškim sektorjem pa smo ribolov omejili na zahodni del kala.
- Hidrološka dela na kalu Krivače so obsegala razširitev vodne površine, ureditev položnih brežin in otoka ter ureditev peščenega gnezdišča za želve. Z zainteresiranim vaščanom Hrasta se dogovarjamo o možnostih dolgoročnega sonaravnega upravljanja kala s širšim zaledjem.
- Kal Kršeljivec je bil urejen dobesedno na novo, saj je bilo območje nekdanjega kala zaraščeno in zasuto s sedimenti. Danes lahko človek tam občuduje enega največjih kalov v Beli krajini, na katerem so poleg velikosti zanimivi tudi različni elementi, s katerimi smo poskusili ustvariti razgiban habitat: otok, polotok, zaliv, gnezdišče.
V začetku novembra 2013 smo opravili prevzem del na terenu, na katerem smo ugotovili, da so dela izvedena kvalitetno in z občutkom za naravo. S tem se je zaključila pomembna faza projekta.
KOMUNIKACIJA
Največji delež akcij je imela ravno komunikacija. Obsegala je tako interno komunikacijo (znotraj projektne ekipe na ZRSVN) kot tudi komunikacijo s projektnimi partnerji, Občino Črnomelj, lokalno skupnostjo, vaščani, šolami,...
• Vključenost lokalnih organizacij je ključnega pomena za podporo pri izvedbi projekta. S tem namenom smo redno organizirali sestanke s predstavniki Občine Črnomelj, na katerih smo sproti predstavili izvedene in načrtovane aktivnosti ter razrešili morebitne dileme.
• Intenzivna komunikacija v obliki delavnic je potekala tudi s projektnimi partnerji in deležniki na terenu, podpornikom Krajevno skupnostjo Vinica in vaščani, katere smo sproti obveščali o načrtovanih in potekajočih aktivnostih, prav tako pa smo jim bili na voljo za morebitna pojasnila.
• Poseben sklop predstavlja komunikacija z Ribiško družino Črnomelj. Komunicirali smo v smislu omejitve ribolova na zahodni del kala, na temo izvajanja del (o pričetku smo jih pravočasno obvestili) in tudi na temo organizacije vsakoletnega izlova neavtohtonih vrst rib iz kala. Želvo sklednico namreč v zgodnjih življenjskih fazah ogrožajo določene vrste rib, ki jih je potrebno izloviti. V ta namen smo že trikrat organizirali izlov neavtohtonih vrst rib iz Gornjega kala (2011, 2012 in 2013), ki ga konec poletja izvedemo v sodelovanju z RD Črnomelj in Zavodom za ribištvo Slovenije. Akcijo, ki je zelo uspešna predvsem s komunikacijskega vidika, organiziramo z namenom izboljšanja življenjskih razmer za želvo močvirsko sklednico, ki jo predvsem somi in ščuke močno ogrožajo v začetnih fazah razvoja.
• Hkrati smo vzpostavili komunikacijo z okoliškimi osnovnimi šolami in srednjo šolo. Komunikacija je zajemala predavanja in delavnice na temo mokrišč, z njihovo pomočjo pa smo preko lokalne ceste prenašali dvoživke ob Gornjem kalu.
• Ves čas izvajanja projekta spremljamo podobne projekte iz Slovenije in tujine in skrbimo za izmenjavo izkušenj.
• Med komunikacijskih dejavnosti sodi tudi predstavitev projekta na terenu, ki smo jo izvedli v sklopu Pohoda po Župančičevi poti. Pot je vodila mimo Kršeljivca, kjer smo s fotografijami predstavili nekdanje stanje kala in pohodnikom ponudili propagandni material (zloženke, razglednice, info list). Od udeleženke pohoda smo izvedeli, da so v sosednji vasi, ki je brez površinskih vodnih virov, našli močvirsko sklednico. Več o tem pa v naslednjem odstavku
RAZISKAVE
• Strokovnjaki Centra za kartografijo favne in flore so na začetku izvajanja projekta opravili začetni popis stanja močvirske sklednice na območju kalov. Po končanih delih bomo popis ponovili in primerjali rezultate v luči vrednotenja izvedenih ukrepov.
• ZRSVN vsakoletno organizira prenašanje dvoživk preko lokalne ceste mimo Gornjega kala. V okviru projekta WETMAN se v to akcijo vključujemo v smislu komuniciranja z učenci okoliških osnovnih in srednjih šol, tekom izvajanaj akcije pa spremljamo številčno in vrstno sestavo dvoživk, ki se selijo v in iz kala.
• Začetni popis močvirske sklednice na PO Gornji kal je pokazal, da v kalu Krivače domuje le en par starejših osebkov močvirske sklednice. Z namenom izboljšanja možnosti dolgoročnega preživetja te vrste smo s pomočjo zunanjega izvajalca in ob dovoljenju Agencije RS za okolje v Krivače prenesli eno samico. Le en mesec za tem smo bili obveščeni o najdeni samici v sosednji vasi. Po ustrezni označitvi smo se s strokovnjaki posvetovali, da je najbolj ustrezno vodno telo zanjo kal Krivače, kamor smo jo preselili še isti dan.
• O podvodnem svetu Gornjega kala se ugiba že leta, natančnih podatkov o oblikovanosti dna, substratu na dnu in morebitnemu življu pa podatkov skoraj ni bilo. Zato smo s pomočjo članov Potapljaškega kluba Črnomelj izvedli potop v Gornji kal. Potop je bil zaradi zimskih razmer (hladna voda, led na vodni površini) zahteven, kljub temu pa je bil to idealen čas za tovrsten podvig zaradi zelo počasnih in neizrazitih procesov. Po zaslugi poročila o potopu smo dobili kar nekaj novih informacij o kalu, ki nam bodo služile pri načrtovanju novih aktivnosti na tem območju.
• Zavod za ribištvo RS, ki je projektni partner, je na Gornjem kalu opravil vzorčenje rib in nekajkrat uporabil različne tehnike za izlov neavtohtnohi vrst rib iz kala.
PREDSTAVITEV OBMOČJA
Ker je pilotno območje Gornji kal relativno slabo poznano na regijskem in državnem nivoju, se trudimo kar se da uspešno predstaviti značilnosti tega območja. V ta namen smo zaprosili lokalno prebivalstvo za uporabne informacije in zanimiva dejstva o kalih in življenju z njimi.
• Sodelovali smo pri izdelavi promocijskega gradiva (brošure, zloženke, razglednice, plakati), vsebinsko vezanega na pilotno območje.
• Pripravili smo strokovne vsebine za informativne table in jih konec leta 2013 tudi postavili na terenu. Na tablah ima glavno vlogo močvirska sklednica, poleg tega pa lahko obiskovalci izvedo zanimiva dejstva o nastanku kalov in nekdanji rabi teh vodnih teles.
• ZRSVN kot vodilni partner v času izvajanja projekta vsako leto organizira partnersko srečanje. Leta 2013 smo ga izvedli v Beli krajini, pri čemer je bil glavni namen predstavitev pilotnega območja Gornji kal, poleg tega pa je bilo v ospredju utrjevanje vezi med zaposlenimi v partnerskih organizacijah.
KAKO NAPREJ?
Kljub dejstvu, da je bilo opravljenega že veliko dela, imamo v načrtu še ostale aktivnosti:
• spremljanje stanja populacije močvirske sklednice v kalu Krivače;
• spremljanje izvedenih ukrepov z vidika primernosti za močvirsko sklednico;
• uradna otvoritev obnovljenih kalov spomladi 2014;
• sonaravno upravljanje kalov Krivače in Kršeljivec z neposrednim zaledjem;
• sprotni izlov neavtohtonih vrst rib Gornji kal v sodelovanju z RD Črnomelj;
• spremljanje nivoja vode na vseh treh kalih (IzVRS je postavil vodomerne late) z namenom boljšega razumevanja vplivov padavin in izhlapevanja na nivo vode;
• košnja rogoza v jugovzhodnem delu Gornjega kala.
