Dodatne informacije
Zelenci
PREHODNA BARJA
Najznačilnejše združbe prehodnih barij so združbe nizkih in srednje visokih šašev, skupaj s šotnimi (Sphagnum sp.) in nekaterimi drugimi mahovi. Voda sega do površine ali na njej zastaja in vsebuje malo ali skoraj nič mineralov in hranil. Absolutni značilnici prehodnih barij sta šotni mah Sphagnum riparium in orhideja barjevka (Hammarbya paludosa). Druge značilne vrste so še kljunasti (Carex rostrata), dlakavoplodni (C. lasiocarpa) in kalužni šaš (C. limosa), navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), navadna rožmarinka (Andromeda polifolia) in močvirski petoprstnik (Potentilla palustris). Odprte površine barij so pogosto porasle s traviščno vegetacijo, med katerimi prevladuje trava modra stožka (Molinia caerulea). Na prehodnih barjih se mestoma tudi pojavljajo erozijske oblike, barjanske uleknine. Te omogočajo obstoj visokobarjanskim vrstam, kot so okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum), rušnati mavček (Trichophorum cespitosum) in dlakava mahovnica (Oxycoccus palustris).
Na projektnih pilotnih območjih lahko govorimo o dveh različnih razvojnih (sukcesijskih) stopnjah prehodnih barij.
Na Pohorju prehodna barja poraščajo krnjave smreke nižje rasti, ki proti robu prehajajo v barjanska smrekovja. Smreka (Picea abies) je tako kot stožka pokazateljica boljših rastiščnih razmer v primerjavi s tistimi, ki jih porašča ruševje (Pinus mugo).
Na Zelencih na prehodna barja sili trstičje (Phragmites australis).
BAZIČNA NIZKA BARJA (HT 7230)
Nizka barja so bogatejša s hranili kot visoka barja, vendar še vedno revna s hranili. Talna voda je lahko tik pod površino ali na površini in je bogata s karbonati. Nizkobarjanske vrste pogosto uspevajo skupaj z vrstami mokrotnih travnikov (Molinietalia). Na obrobju nizka barja neredko prehajajo v trstišča (Phragmites australis). Absolutni značilnici bazičnih nizkih barij sta orhideja Loeselova grezovka (Liparis loeselii) in malocvetna sita (Eleocharis quinqueflora). Nekatere prisotne vrste so še alpski mavček (Trichophorum alpinum), močvirski ušivec (Pedicularis palustris), navadna žiljka (Tofieldia calyculata), mala mešinka (Urticularia minor), moknati jeglič (Primula farinosa), navadna močvirnica (Epipactis palustris) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris).
Na Zelencih in Vrheh je prisoten podtip bazičnih nizkih barij, predalpska nizka barja s srhkim šašem (Carex davalliana), ki se pojavljajo mozaično ali točkovno na zelo majhnih površinah znotraj prehodnih barij. V združbi prevladuje vrsta srhki šaš (Carex davalliana), med značilne vrste spadajo še širokolistni munec (Eriophorum latifolium), navadna žiljka (Tofieldia calyculata), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata) in navadna močvirnica (Epipactis palustris).
ULEKNINE NA ŠOTNI PODLAGI Z VEGETACIJO ZVEZE RHYNCHOSPORION (HT 7150)
Združbe so podobne in ozko povezane s prehodnimi barji, zato jih pogosto najdemo skupaj na istem območju. Gradijo jih pionirske združbe šašev, kljunk in ločkov na blatnih šotnih tleh, ki so pogosto poplavljena in vlažna tudi v sušnem obdobju. Značilne vrste: bela kljunka (Rhynchosporion alba), rjava kljunka (Rhynchosporion fusca), srednja rosika (Drosera intermedia), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), pogoste spremljevalke so še navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata), kalužni šaš (Carex limosa) in dolgolistna rosika (Drosera anglica).
Na Zelencih se pojavljajo mozaično ali točkovno na zelo malih površinah znotraj prehodnih barij.
