Dodatne informacije
Vrhe
BAZIČNA NIZKA BARJA (HT 7230)
Nizka barja so bogatejša s hranili kot visoka barja, vendar še vedno revna s hranili. Talna voda je lahko tik pod površino ali na površini in je bogata s karbonati. Nizkobarjanske vrste pogosto uspevajo skupaj z vrstami mokrotnih travnikov (Molinietalia). Na obrobju nizka barja neredko prehajajo v trstišča (Phragmites australis). Absolutni značilnici bazičnih nizkih barij sta orhideja Loeselova grezovka (Liparis loeselii) in malocvetna sita (Eleocharis quinqueflora). Nekatere prisotne vrste so še alpski mavček (Trichophorum alpinum), močvirski ušivec (Pedicularis palustris), navadna žiljka (Tofieldia calyculata), mala mešinka (Urticularia minor), moknati jeglič (Primula farinosa), navadna močvirnica (Epipactis palustris) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris).
Na Zelencih in Vrheh je prisoten podtip bazičnih nizkih barij, predalpska nizka barja s srhkim šašem (Carex davalliana), ki se pojavljajo mozaično ali točkovno na zelo majhnih površinah znotraj prehodnih barij. V združbi prevladuje vrsta srhki šaš (Carex davalliana), med značilne vrste spadajo še širokolistni munec (Eriophorum latifolium), navadna žiljka (Tofieldia calyculata), mesnordeča prstasta kukavica (Dactylorhiza incarnata) in navadna močvirnica (Epipactis palustris).
LOESELOVA GREZOVKA
Loeselova grezovka (Liparis loeselii) je od 5 do 15 (20) cm visoka kukavičevka (orhideja). Pritlični suličasti listi (1–3) obdajajo pri dnu gomoljasto odebeljeno steblo, ki raste iz gomolja. Na vrhu stebla se razvije od 3 do 15 zeleno rumenih cvetov. Cveti od maja do julija. Razmnožujejo se spolno s samooprašitvijo (avtogamna oploditev) in vegetativno z gomoljčki. V takem primeru raste več rastlin v gručah. Populacije so različno velike, vendar nikoli ne presegajo nekaj deset osebkov. Značilna rastišča so nizka barja in zamočvirjeni travniki, bogati z mahovi, šaši, ločki ali travami, npr. z modro stožko (Molinia caerulea). V Sloveniji se vrsta pojavlja posamično in raztreseno. Vrsta je občutljiva na zmanjševanje vlažnosti na rastišču in povečan vnos hranil z gnojenjem. Grožnje: osuševanje, dodajanje gnojil, zasipavanje, gradnja prometnic in drugi dejavniki urbanizacije.
Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) (6410) so sekundarna travišča. Predvsem so to travniki na vlažnih do mokrih tleh, kjer voda zastaja zaradi slabo propustne podlage ali zaradi bližine vodotoka in periodičnih poplav. Prevladujoča vrsta je modra stožka (Molinia caerulea) z eno ali dvema svojima podvrstama (modra in trstikasta stožka). Nekatere značilnice so še močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe), ilirski meček (Gladiolus illyricus), močvirski meček (Gladiolus palustris), sibirska perunika (Iris sibirica), nizki gadnjak (Scorzonera humilis), barvilna mačina (Serratula tinctoria) in travniška izijevka (Succisa pratensis). Ta habitatni tip lahko zasledimo tudi kot prehod na nizka barja in povirja, lahko pa tudi kot prehod na suha oligotrofna rastišča.
