Dodatne informacije
Gornji kal
MOČVIRSKA SKLEDNICA
Močvirska sklednica (Emys orbicularis) je edina slovenska domorodna sladkovodna vrsta želve. Aktivna je od februarja do sredine novembra. Zimske mesece hibernira (zimsko mirovanje) v vodi v mulju, izjemoma pa tudi na kopnem. Prehranjuje se s polži, vodnimi in kopenskimi žuželkami ter njihovimi ličinkami, dvoživkami, raki, mehkužci, ribjimi mladicami in ikrami, mrhovino in vodnimi rastlinami. Plenilci močvirske sklednice so vidra (Lutra lutra), lisica (Vulpes vulpes), divji prašič (Sus scrofa), kune (Martes sp.) in tudi večje ptice, npr. čaplja (Ardea cinerea) in krokar (Corvus corvus). Ti ogrožajo predvsem gnezda z jajci in mladiče. Mlade želve plenijo tudi ščuke (Esox lucius) in somi (Silurus glanis). Močvirske sklednice se parijo spomladi, jajca pa začnejo odlagati junija, kar sovpada s cvetenjem vodne perunike (Iris pseudacorus). Močvirske sklednice odložijo povprečno 4–6 jajc v peščena tla. Mladiči se običajno izležejo po 8 do 10 tednih. Kadar toplota v tistem letu ne zadostuje več za popolni razvoj, lahko prezimijo tudi v jajcu in se izležejo šele naslednjo pomlad. Za močvirsko sklednico je voda ključnega pomena. Vodo potrebujejo za prehranjevanje, saj brez nje ne morejo pogoltniti hrane, ki jo lahko uplenijo tudi na kopnem. V primeru izsušitve vodnega telesa v poletnih mesecih estivirajo (zakopljejo se v blato in znižajo metabolizem), saj brez vode, kljub izobilju hrane, ne morejo preživeti. Življenjska doba je tudi do 120 let. Grožnje - močvirsko sklednico v Sloveniji v ogrožajo predvsem:
(1) izginjanje oziroma uničevanje ter fragmentacija primernih bivališč,
(2) pretirana uporaba biocidov, pesticidov in gnojil,
(3) naseljevanje tujerodnih vrst,
(4) prodiranje intenzivnih kmetijskih površin do vodnih površin.
Vrsta je izredno plaha in jo zaradi skritega življenja težko opazimo. Vrsta je občutljiva na motnje s strani človeka.
Vir:
VAMBERGER, M., G. LIPOVŠEK in M. GOVEDIČ, 2011. Prvo poročilo: Popis začetnega stanja in preučevanje vpliva projektnih aktivnosti na populacije močvirske sklednice na projektnem pilotnem območju Mura-Petišovci, 1. mejnik (stanje 2011).
